Seveda vsak dan jemo žita. No, res je, da se nekateri kakšnim zaradi zdravja izogibajo, a brez gojenih trav si vsakdanjega jedilnika ne znamo predstavljati. Večina nas najpogosteje uživa pšenico v obliki kruha, navadno kupljenega. Kdaj je bilo to žito zmleto, kako je bila moka skladiščena, kaj je bilo kruhu dodanega? Na ta vprašanja si raje ne odgovarjamo. Najbolje za naše zdravje in denarnico je, da stvari vzamemo v svoje roke. Priskrbimo si mlin za mletje žit ali kosmičnik in si poenostavimo vsakdanjega kuhanje in nakupe. V shrambi bomo imeli le še žito v zrnju.

Kaj se dogaja med mletjem in skladiščenjem? Žitno zrnje ovijajo pleve, ki pri pšenici, rži in koruzi in kamutu odpadejo same, pri ovsu, rižu in piri pa moramo pleve odstraniti. Pri ječmenu pa jih ni mogoče odstraniti, ne da bi pri tem poškodovali kalček. Zrno je sestavljeno iz semenske lupine, ki je iz vlaknin, pod lupino je plast, v kateri so vodotopne beljakovine, rudnine in vlaknine. V jedru zrna so škrob, net...