V svoji poslanici ob geslu letošnjega svetovnega dneva mladih »Veselite se v Gospodu zmeraj« (Flp 4,4) je papež največkrat zapisal besedo veselje. Veselje je verjetno eden prvih spominov na rojstnodnevna voščila v času otroštva. »Da bi bila pridna in vesela!« so mi želeli sorodniki in prijatelji. Kdo bi vedel, kaj se mi je podilo po otroški glavici ob misli na veselje, a skoraj gotovo sem si predstavljala, da si vesel takrat, ko se ti nekaj lepega zgodi. In do neke mere sem imela prav, saj je življenje sestavljeno iz nešteto drobnih priložnosti za veselje. Ti drobni trenutki so pomembni, saj lahko v njih prepoznavamo lepoto stvarstva in življenja. Ni pa vsakdanje veselje edini cilj našega hrepenenja. Človek namreč išče globoko, popolno in trajno veselje, ki bi dalo »okus« življenju.

Vsako pristno veselje, bodisi vsakega dne bodisi trajno, izvira iz Boga, »saj je Bog občestvo večne ljubezni, neskončno veselje, ki ne ostaja zaprto samo vase, temveč se širi na tiste, ki...