Ne vem, zakaj mu pravijo rumeni … Morda zaradi rumenih okvirčkov, v katere oblečejo mastno natisnjene naslove. Ne vem natančno, kakšen je videti, ker sem naredil zelo preprost sklep: nikoli ga ne vzamem v roke, niti si ga ne ogledujem na spletu. Tu in tam grem vzdolž pretirano založene trafike, pred katero opazujem naslovnice. Ne bi rekel, da je na njih rumena kakor koli prevladujoč odtenek. Vse po vrsti morajo slediti istim načelom, saj so si sumljivo podobne. Izpostavljajo ljudi, ki jim pravijo slavni. Rekel bi, da so to tisti, ki se radi slikajo in nosijo črna očala. Če bi jih srečal na pločniku, bi jih težko prepoznal, sploh če bi bili brez očal.

Za nekaj dni se nam je v delovni ekipi pridružil fant, ki bi mu pripisal toliko let kot sebi. Manjše postave z izrazitimi črnimi in nekoliko nališpanimi lasmi. Ni ostal dolgo, pravzaprav dosti manj, kot je napovedoval, pa še v tem času se nisva dosti križala. Ob najinem prvem srečanju sva si izmenjala samo kratek pozdrav, komaj...