85-letna Nežka Vaupotič rada pove, da je preživela veliko težkih trenutkov in da ji je pri tem edino pomagala globoka vera in redni obiski v cerkvi. Rodila se je 13. januarja 1927 v Sedlašku v Halozah. Že kot otrok je izkusila težko kmečko življenje. Po šoli je šla v Maribor v uk k šivilji, a učenje je prekinila 2. svetovna vojna. Med vojno je morala opravljati razna dela brez plačila. Po vojni je delala v knjižnici na Ptuju, v Poljčanah in dočakala upokojitev v Ormožu. Napisala je več člankov in pripravila obsežno gradivoa za zbornik »Ormož skozi stoletja« in za publikacijo »Trideset let študijske knjižnice na Ptuju«. Zbirala je tudi stare pesmi in jih posnela za Glasbeni narodopisni inštitut v Ljubljani. Še vedno skrbi za kulturno dediščino kraja, za kar je prejela veliko priznanj in odličij. Ni si ustvarila svoje družine, ampak se je vse življenje razdajala za druge. Sedaj ureja svojo hiško v Sedlašku ter skrbi, da popotnik, ki se ustavi pri njej, začuti bližino raja.

<...>