Katolištvo se lahko ponaša s tremi velikimi Terezijami, seveda svetnicami: s Španko Terezijo, s stalnim vzdevkom Velika, reformatorko karmeličanskega reda, klasikinjo španske literature in cerkveno učiteljico; s Francozinjo Terezijo Martin, danes verjetno najbolj priljubljeno krščansko svetnico in nedavno kljub mladosti razglašeno za cerkveno učiteljico, ter z Albanko Terezijo iz Kalkute, misijonarko v Indiji in reševalko najbolj nesrečnih na tamkajšnjem človeškem dnu ter zaradi tega počaščeno z Nobelovo nagrado (Albanci so letališče v Tirani poimenovali po njej.

Naj se pomudim pri tej izjemni ženski. Pred leti sem si kupil italijansko knjigo o njej. Napol prebrano sem jo odložil nepotešen. Eno samo navajanje njenih velikih človekoljubnih del; gospodarski vidik je skoraj prevladal nad verskim, brez pozornosti na njen človeški in svetostni lik. To je bilo sicer pred senzacijo, ki jo je zbudila objava njenih pisem duhovnemu vodniku, v katerih se je Terezija pokazala zelo drug...