Večina notranje in zunanjepolitičnih novic se zadnje mesece vrti okoli sindikatov. Tako v tujini, zlasti v zadolženih državah, kakor v Sloveniji. Vsakomur je jasno, da je dolgove potrebno vračati, sicer niso to, ampak »darilo« ali kraja. Enotne razlage, zakaj je svet zašel v to stanje, ni. Še manj je na svetu enotnosti glede kratkoročnega izhoda. Večina vidi glavnega krivca v bankah, še zlasti, ker so bančniki tudi najglasnejši pri določanju poti iz kriz. Težko je sprejeti, da način zdravljenja določi oni, ki je povzročil bolezen. Vladam je težko. Na eni strani nanje pritiskajo upniki, na drugi strani so njihovi državljani, ki bodo na voliščih odločali o tem, komu zaupajo.

Sindikati so načelno zastopniki delavcev in branilci njihovih pravic. Zavedajo se, da pot do nobene pravice, do nobenega zvišanja plače ni bila lahka, zato je treba krepko premisliti kdaj, kje in za koliko popustiti. Metode njihovega boja niso simpatične, saj stavke in demonstracije ne vodijo same po sebi...