Na poslednjih vrtičkih
Na poslednjih vrtičkih
Domišljija ne pozna meja
Pred kratkim sem v življenje obudila vzorčne grobove, ki sem jih zasnovala pred desetletjem. Takrat sem uredila dva enojna in tri družinske grobove. Vzorčno pokopališče je čez čas dobilo drugo namembnost, a na svojem mestu so ostali granitni robniki in nagrobne skale. Ko sem na pragu pomladi razmišljala, katere rastline bi posadila na prazne grobove, sem ugotovila, da so se zelo spremenile rastne razmere. Pred desetletjem je poslednje vrtičke žgalo sonce, do danes pa se je okoliško drevje – omorika, breza, himalajski bor, jerebika in nagnoj – tako razraslo, da se je vzorčno pokopališče spremenilo v prijeten park. Na večini pokopališč, ki so posejana po naši deželi, pa ni tako. Rastline morajo biti neskončno trpežne, da prenesejo suh zimski mraz in poletno pripeko.
Kamnita plošča ali rastline?
Res je, da se obiskom z zalivalko lahko povsem izognemo, če grobno površino prekrije...