Čemu smo se smejali na Družini
Čemu smo se smejali na Družini
Za jubilejno številko se spodobi, da je povezana z dogodki in zapleti, ki so nastali na Družini in katerim smo se smejali in se jim smejemo še danes, če se le spomnimo nanje. Na naslednje sta me opozorila Marija in Pavle Bratina.
• Nekega lepega dopoldneva v drugi polovici sedemdesetih let so si tovariši s Prešernove ceste v Ljubljani zaželeli »spoznati« zaposlene na uredništvu, v upravi in na tehniki Družine. Drugega za drugim so vabili na zaslišanje. Ko so si ti potem pripovedovali, kako je bilo, je gospa Angelca, ki je pri Družini skrbela za red in čistočo, povedala, da jo je zasliševalec vprašal po osebnih podatkih in naslovu: »Kaj vam bom pravila, saj že vse veste! Kako bi mi drugače poslali vabilo?« Ko je želel, da se podpiše, ga je ugnala: »Preveč grdo pišem; če hočete, vam dam prstni odtis …«
• <...>
• Nekega lepega dopoldneva v drugi polovici sedemdesetih let so si tovariši s Prešernove ceste v Ljubljani zaželeli »spoznati« zaposlene na uredništvu, v upravi in na tehniki Družine. Drugega za drugim so vabili na zaslišanje. Ko so si ti potem pripovedovali, kako je bilo, je gospa Angelca, ki je pri Družini skrbela za red in čistočo, povedala, da jo je zasliševalec vprašal po osebnih podatkih in naslovu: »Kaj vam bom pravila, saj že vse veste! Kako bi mi drugače poslali vabilo?« Ko je želel, da se podpiše, ga je ugnala: »Preveč grdo pišem; če hočete, vam dam prstni odtis …«
• <...>