Na dan krsta nas Cerkev vcepi kot mladike v Jezusovo velikonočno skrivnost, v njega samega. Iz te korenine dobivamo dragocen sok za udeležbo pri Božjem življenju. Kakor učenci tudi mi s pomočjo pastirjev Cerkve rastemo, vezani na njegovo ljubezen, v Gospodovem vinogradu. »Če je sad, ki ga moramo obroditi, ljubezen, je njegov pogoj ravno ta 'ostati', ki je globoko povezan s tisto vero, ki ne zapusti Gospoda« (Jezus iz Nazareta 1. del). Nujno torej moramo ostati vedno povezani z Jezusom, biti odvisni od njega, saj brez njega ne moremo ničesar storiti (prim. Jn 15,5). V nekem pismu, napisal ga je Janez Prerok, ki je živel v 5. stoletju v puščavi Gaza, mu je eden od vernikov postavil naslednje vprašanje: »Kako lahko gresta skupaj človekova svoboda in to, da brez Boga ne moremo ničesar storiti?« Menih je odgovoril: »Če človek nagne svoje srce k dobremu in prosi Boga za pomoč, bo dobil zadostno moč za izpolnitev lastnega dela. Zato gresta človekova svoboda in Božja moč skupaj. To je mogoč...