Lastna hvala, cena mala
Lastna hvala, cena mala
• Mlad kaplan se je pred prijatelji rad pohvalil, da odlično pridiga in poje. Ob neki priložnosti je spet začel: »Ko jaz pridigam, me vsi poslušajo z odprtimi usti.« »Brez dvoma,« se oglasi starejši župnik, »vendar zato, ker zehajo.«
• Ob drugi priložnosti je spet omenil svoje odlično petje. »Ko sem zadnjič z ministranti igral nogomet, sem bil v vratih. Ko sem začel prepevati, so se vsi tako smejali, da mi niso dali nobenega gola.«
•»Še nobene pesmi nisem zapel dvakrat enako,« se je hvalil ob drugi priložnosti. »Skrivnost vere znam zapeti na več kot sto načinov. Zadnjič sem hotel peti tudi v zboru. Čim sem začel, so pevci utihnili in me poslušali.« »Kaj pa so hoteli drugega, moj dragi kvariton,« ga je ustavil župnik in dodal: »Ko sem te slišal igrati na orgle, sem takoj pomislil na svetopisemsko misel: Naj levica ne ve, kaj dela desnica«.
• Zaskrbljen župljan poišče župnika in ga vpraša: »Gospod, v cerkvi ste prešli na zimski čas. Zanima me, kdaj bo odsle...