Letos smo imeli postno romanje in križev pot v Kočevskem rogu. Ob posameznih postajah križevega pota, ki ga je izdelal domačin Stane Jarm, je naš župnik Janez Ferkolj premišljeval, kako se je zmaga z obsodbo oz. poboji spremenila v poraz in v križ, ki ga Slovenija še vedno nosi. Jezusovi padci pod težo bremena človeških napak nas spomnijo najprej na rojstvo, ko se človek prvič dotakne zemlje, na greh, ki se človeka prime pri padcu, in končno na smrt, ko se človek povrne v prah, tisti prah, ki ga je Bog poljubil in mu v moči Kristusovega vstajenja vdihnil življenje za nebesa. Kočevski rog z jamami, kjer ležijo pobiti, je slovenska Kalvarija, kjer po dvajsetih letih še vedno nismo zadostili za bratomorni greh. Razmišljanje ob breznih nas opominja, kaj človek v svoji »moči« zmore storiti (umoriti) in česa v svoji »nemoči« ne zmore storiti (pokopati). Z župnikom in z duhovnim pomočnikom Lucijanom Potočnikom smo blejski farani ob križevem potu naših prednikov prosili Boga za milosti, ki...