Različna ureditev za različne verske skupnosti

V pretežno katoliški Italiji (90 % katoličanov) ustava iz leta 1948 zagotavlja versko svobodo posameznikom in določa, da sta država in katoliška Cerkev »vsaka po svoji ureditvi neodvisni in suvereni«. Nekatoliške denominacije so »enako svobodne pred zakonom« in se imajo pravico organizirati v skladu s svojimi statuti, če niso v nasprotju z italijansko zakonodajo. Položaj je za različne verske skupnosti urejen različno.

Katoliški Cerkvi je združitev Italije (1860–1870) odnesla velik del prejšnjih ugodnosti; med drugim je odpravila njeno svetno moč, omejila navzočnost v šolstvu in uvedla civilno poroko kot edino od države priznano obliko. Država je potem odnos do Cerkve postopno popravljala ter ga uzakonila najprej v Lateranskem konkordatu leta 1929 in potem v sedaj veljavnem mednarodnem sporazumu iz leta 1984, ki mu je sledil poseben zakon in vrsta sporazumov za posamezna področja.

Šest verskih skupnosti (valde...