Ljubezen do cvetja je večna

Ko se rožice prikradejo v nočni počitek, je nemogoče, da bi pisala o čem drugem. Čeprav letošnja pomlad kar ne da prave spodbude za sajenje sezonskega cvetja. Iz dneva v dan si sledita deževje, mraz, sneg po hribih in zadnjič celo v Ratečah. A kmalu bo posijalo toplo pomladansko sonce in takrat bomo prav vsi zavihali rokave. Kajti ljubezen do cvetja je večna in zvesti ji ostajamo tudi v ne preveč rožnatih časih.

Zadnjič sem sadila v domača korita. Po šestih urah ustvarjanja zasaditev pa so se nekatere popolnoma preobrazile. Razlog: sadik, ki sem si jih omislila na papirju, ni bilo več na voljo. A k sreči je rastlinski svet neskončno pester in omogoča zamenjave. Sedaj ko so rožice posajene, zalite in na varnem v toplem rastlinjaku, se poletja že veselim.




16 metrov dolgih korit

Vsako leto se sprašujem, ali bi lahko število korit zmanjšala, a potem sklenem, da r...