Koga migracijski valovi naplavljajo v demografsko ostarelo Italijo? Neapelj je nemirno pristaniško mesto, ki že od nekdaj privablja tujce. Znamenja svoje navzočnosti so tu zapustili Grki, Rimljani, Španci, Francozi in Avstrijci. V zadnjih dvajsetih letih pa je Neapelj dobil nov, predvsem slovanski odtenek. Eksistencialna nuja je namreč na mediteransko obalo prignala na tisoče ljudi iz evropskih držav nekdanjega realsocializma. Predvsem žensk. Migracija je stalna spremljevalka in ogledalo človeške družbe. Med države, ki so doživele močne selitvene pretrese, sodi tudi Italija. Še pred dobrimi stotimi leti zaradi gospodarske zaostalosti ni zmogla »nahraniti« svojih prebivalcev, zato jih je na milijone poslala v svet, v obe Ameriki in Avstralijo. Po drugi vojni so Italijanom z revnega podeželja na jugu vrata odprla države razvijajočega se industrijskega severa, tudi italijanskega. Torinski Fiat, trdijo še danes, brez njih ne bi uspel. A tudi jug je v začetku 70-ih let doživel gospodarski preobrat na bolje in postopoma postal dežela priseljevanja, odprta predvsem za žensko imigracijo. Razlog za to je razpad oziroma preobrazba mediteranske, tako imenovane razširjene družine, ki je nekoč izpolnjevala vse notranje potrebe. Ženske so ostajale doma, skrbele za otroke in ostarele ter bile nekakšen motor družine. Takšno stanje je ustrezalo tudi državi, ker ji ni bilo treba vlagati v skrbstveni sistem, v razvoj mreže vrtcev ali domov za ostarele in usposabljanje socialno naravnanih poklicev. Toda družbena klima se je spreminjala, ženske so začele hoditi v službo, mladi pa so zapuščali domove in odhajali v okolja z več možnosti. Tako so skrb za dom in družino sprva prevzele pomočnice iz Etiopije in Eritreje, ki so jih iz svoje nekdanje kolonije ob začetku vojne med obema državama pripeljali Italijani. Nato so most za odhod v tujino postali italijanski misijoni na Filipinih ali Šrilanki, zaradi revščine deželi močnega izseljevanja. Cerkev je imela pri priseljevanju žensk pomembno vlogo, saj jim je pri družinah našla dostojno namestitev in dobro plačano delo. Po padcu berlinskega zidu pa se je zgodil pravi človeški eksodus z evropskega vzhoda.