»Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!« (Lk 24,36).

Predstavljam si, da sedim skupaj z apostoli v istem prostoru … Vsak od nas ima svoje skrbi, vsak svoja vprašanja. Ni nam do pogovora, ker vemo, da bi bile lahko izrečene samo stare oguljene fraze. Prideta tista dva učenca in pripovedujeta, kaj se je zgodilo na poti v Emavs. Vsaj jaz se sumničavo spogledujem s Tomažem. Ko smo tako zbrani, enaki med enakimi, vstopi Jezus in izreče: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!« Kot da bi se pričel vrteti popolnoma nov film. Najprej smo preplašeni, vendar smo nagovorjeni. Prav to nas spreminja. Skupaj smo tudi pri obedu, pravzaprav nas on vpraša, ali imamo kaj jesti. Ravno obed nas je povezoval in nam dajal moči. Ko smo bili pri obedu, so bile izrečene besede, slišali smo se, občutili podporo, odpuščanje, kovali smo načrte, … Močna elementa, ki sta nas povezovala, sta bila miza in Jezus, ki je bil med nami. Prav to sem doživljal tudi sedaj, ko je stopil med nas. Ta prep...