Pravijo, da je moč Cerkve v denarju in bogastvu ter da ji je treba vzeti, kar ima.

Tu in tam se jim posreči nagrmaditi toliko oblasti in vzpostaviti take zakone, da Cerkvi odvzamejo posest. Že po nekaj letih sledi spoznanje: »Ni je tukaj.« Cerkev ne temelji na denarju. Če bi, bi propadla, kot pod določenimi pogoji propadejo banke. Če bi stavila na bogastvo, bi v svetovnem merilu njen povprečen član ne bil temnopolt, mlajši od trideset let in reven.

Ko vidijo, da razlaga z denarjem ne gre, je na vrsti znanost. Religija je trik, menijo. Le razvozlati ga je treba. S pomočjo primerjalne religiologije bodo npr. zatrdili, da velika noč ni nič drugega kot praznovanje pomladi in novega ciklusa pridelovanja hrane. Kristus bo potemtakem le eno iz niza vegetacijskih božanstev, ki omogočajo zelenje in plod. Toda kam potem z dejstvom, da je Jezus Kristus za razliko od Ozirisa, Dioniza ali Mitre zgodovinska osebnost? Da je njegova smrt na križu vse prej kot mit...