Vsako leto na 4. postno nedeljo naša župnija popoldansko pobožnost križevega pota moli ob enem izmed slovenskih križevih potov. Tokrat smo se odpravili na kraj nesrečnega imena, ki je dejansko bil križev pot – Kočevski rog. Kraj trpljenja in odrešenja. Že sama pot do Kočevja je bila pretresljiva, saj smo poslušali odlomke iz pričevanj preživelih, ki jih je pripravil župnik Sebastjan Likar. Po molitvi pri jami pa smo se polni vstajenjskega upanja kot kristjani Bogu zahvalili za pogumen zgled naših mučencev. Ustavili smo se še v kočevski katedrali ter ob sladkem prigrizku v centru mesta. Nato pa smo se odpeljali še do ene izmed številnih slovenskih kalvarij, Kočevske Reke, kjer nam je župnik Jože Milčinovič predstavil klavrno zgodovino te župnije in okolice ter župnijske cerkve. Pa tudi tu ni manjkalo upanja, da Bog obrne tako, da ljudje kljub človeški hudobiji spet začutijo lakoto po njem. Polni novih vtisov in predvsem hvaležnosti smo se v...