Avstrija
Objava:
14. 04. 2012 / 22:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
13.04.2012 / 12:10
Avstrija
Ureditev, v kateri so polnoletni člani priznanih verskih skupnosti dolžni plačevati cerkveni prispevek.
Spoznali smo državne cerkve in sisteme stroge ločitve, sedaj pa prehajamo na sisteme prijazne ločitve in sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi.
Razmerje med državo in verskimi skupnostmi v Republiki Avstriji urejajo akti iz različnih zgodovinskih obdobij, kot so Državni ustavni zakon (1867), Zakon o zakonskem priznavanju verskih skupnosti (1874), Konkordat s Svetim sedežem (1934), zakoni o posameznih cerkvah in verskih skupnostih ter Zakon o pravni osebnosti verskih skupnosti (1998).
Katoličanov je bilo leta 2001 74 %, protestantov 4,7 %, muslimanov 4,3 %, pravoslavnih pa 2, 2 %.
Iz ustavno zagotovljene svobode vere, svetovnega nazora in vesti izhajajo na primer: ugovor vesti nošenju orožja, možnost odjave od verouka v šoli, možnost izostanka od pouka v soboto; pravica učitelja, da ne uči na verski zasebni šoli. Na univerzi i...
Spoznali smo državne cerkve in sisteme stroge ločitve, sedaj pa prehajamo na sisteme prijazne ločitve in sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi.
Razmerje med državo in verskimi skupnostmi v Republiki Avstriji urejajo akti iz različnih zgodovinskih obdobij, kot so Državni ustavni zakon (1867), Zakon o zakonskem priznavanju verskih skupnosti (1874), Konkordat s Svetim sedežem (1934), zakoni o posameznih cerkvah in verskih skupnostih ter Zakon o pravni osebnosti verskih skupnosti (1998).
Katoličanov je bilo leta 2001 74 %, protestantov 4,7 %, muslimanov 4,3 %, pravoslavnih pa 2, 2 %.
Iz ustavno zagotovljene svobode vere, svetovnega nazora in vesti izhajajo na primer: ugovor vesti nošenju orožja, možnost odjave od verouka v šoli, možnost izostanka od pouka v soboto; pravica učitelja, da ne uči na verski zasebni šoli. Na univerzi i...
