Ni tako preprosto zapustiti lepo Slovenijo, dobre ljudi, domačo besedo, pesmi, cerkvena in narodna praznovanja, deželo, posejano s cerkvicami po prijaznih holmih in zelenih dolinah.




Te misli so se najprej podile po glavi duhovniku Viktorju Gancu, doma iz Sevnice, ko je leta 2005 sprejel ponudbo, da pojde v Podgorico v Črno goro, kjer je na prošnjo takratnega barskega nadškofa Aleksandra Tokića že od leta 1966 utečeno pastoralno delo v duhu sv. Janeza Boska. Pionirsko delo je začel Jožef Bakan, doma iz Bratoncev pri Beltincih: zgradil je veličastno cerkev presvetega Srca Jezusovega z ustreznimi stanovanjskimi, veroučnimi ter drugimi uporabnimi prostori. Doslej se je tu zvrstilo dvanajst slovenskih duhovnikov, vsak je prispeval dragocen kamenček v mozaik raznovrstnega verskega izobraževalnega dela.

Sevniški Ganc si je že pred prihodom v Podgorico (teologijo je končal v Torinu, v duhovnika je bil posvečen leta 1995...