Poleg poučevanja, ki ga je »zaposlovalo« v prvih desetletjih duhovniškega življenja, je sveti Jožef Pelczar vse svoje življenje posvetil vsem kakorkoli pomoči potrebnim: revnim študentom, služabnikom in vajencem, sirotam in bolnim. V ta namen je ustanovil tudi bratovščino in kasneje žensko kongregacijo. Kot škof je redno obiskoval župnije, posebej skrbel za vzgojo duhovnikov, sklical tri sinode, zidal cerkve, bolnišnice, ljudske kuhinje, zavetišča za brezdomce in šole za vzgojo revnih otrok.





Ime: Jožef pomeni: »naj (Bog) doda (potomstvo)«, Sebastijan pa: »častitljiv, vzvišen, svetniški, cesarski«.

Rodil se je 17. januarja 1842 v mestecu Korcyna pod Karpati, v bližini mesta Krosno na Poljskem,

umrl pa 28. marca 1924 v Przemyślu, prav tako na Poljskem.

Družina: Odraščal je v zelo pobožni družini z ljubečim očetom Vojtehom in mamo Marianno Mięsowicz ter bratom...