Položaj kristjana je kompleksen, ker mora hkrati nositi križ za grehe svoje skupnosti in se boriti za pravico v družbi. Knjiga Razodetja vsebuje zelo znano podobo o štirih jezdecih, ki prinašajo gorje na zemljo. Slovenski kristjan ima danes večkrat občutek, da živi v opisanih apokaliptičnih časih in da se nadenj zgrinja zlo, ki ga komaj zmore. Mariborski bankrot Jezdec belega konja strelja puščice mariborskega bankrota. Propad severne cerkvene metropolije polni časopisne strani. V Sloveniji je propadlo že več podobnih finančnih projektov, ki so izšli iz zbranih certifikatov, a o nobenem se ni tako govorilo in toliko pisalo kakor o avanturi Mariborčanov. Večina malih delničarjev se je pridružila množici onih, ki svojega certifikata nismo mogli spremeniti v denar. Koliko je takih, ki so resnično vložili svoje prihranke, ni znano. Največ je izgubila mariborska nadškofija, kajti izgubila je vse. Materialno in moralno, ker je izgubila tudi svoje dobro ime. Pristojno sodišče bo s pravnega zornega kota izreklo svoje. Zaradi tega ne bo nihče zaprt, ker je vse zakonito … in izprijeno kakor v vseh drugih primerih. Dvomim, da bo svoje izreklo tudi cerkveno sodišče. Če parafraziram znano frazo: »bo že minilo«, kajti dejansko tako upajo in mislijo mnogi, ki odločajo v Cerkvi. Iz teološke perspektive bi smeli reči, da se je želja po upravičeni gospodarski trdnosti spremenila v poskus, da bi se osvobodili od darovalcev, od miloščine vernikov in tako Cerkev spremenili v »naš projekt« (kleriški) po človeških in zemeljskih merilih. A Cerkev je in ostaja Jezusova, zato on ne dovoli take osamosvojitve, pa čeprav mora na križ gospodarskega poloma in vnovične izgube dobrega imena.