Pred kratkim sem bral, kako je neki zgodovinar, se pravi specialist za človeško dogajanje, izjavil o prihodnosti: »Ne vemo, kam gremo.«

Tu je izjava skromnosti, ki je v popolnem nasprotju s samozavestjo, da ne rečemo objestjo evropske civilizacije, odkar se ta oddaljuje od Boga.

Ta samozavest se je v zadnjih stoletjih vsaj trikrat posebej izkazala tako na miselni kakor na množični – ljudski ravni. Geslo je bilo: Bog nam ni potreben, zadostujemo si sami.

Do prvega velikega poskusa je prišlo – zanimivo! – v prvorojenki katoliške Cerkve, v Franciji, ko je med revolucijo na oltar v pariški katedrali Notre Dame namesto Najsvetejšega postavila Razum: La Raison.
To je bil samo zunanji izraz prepričanja tedanje vere v Razum, ki naj bi končno razkril vse skrivnosti človeka, sveta in vesolja.

Krščanski Bog je bil preteklost, zdaj je vzšla nova doba razsvetljenstva – iluminizma, ki naj bi s soncem Razuma pregnala dvatisočletno krščansko temo. V bo...