Ne obstaja le naš molk, potreben za poslušanje božje besede: pogosto v naši molitvi doživimo molk Boga, okušamo zapuščenost, dobimo vtis, da Bog ne posluša in ne odgovarja. Toda ta molk Boga, ki ga je doživljal tudi Jezus, ne označuje njegove odsotnosti. Kristjan dobro ve, da je Gospod navzoč in posluša tudi v temi bolečine, zavrnitve in osamljenosti. Jezus pomirja učence in vsakogar od nas, da Bog dobro pozna naše potrebe v katerem koli trenutku našega življenja. Učence uči: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svoje gostobesednosti. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, še preden ga prosite« (Mt 6,7–8): čuječe, tiho in odprto srce je pomembnejše od mnogih besed. Bog pozna našo notranjost bolj od nas samih in nas ljubi: to vedeti bi moralo zadostovati. V Svetem pismu je Jobova izkušnja še posebej pomenljiva. Ta mož v kratkem času izgubi vse: domače, dobrine, prijatelje, zdravje; zdi se, da ga je Bog popolnoma zapu...