»Mi pa oznanjamo Kristusa, križanega, Judom spotiko, poganom nespamet ...« (1 Kor 1,23).

Kako vse presegajoča je božja beseda! Kako visoko se dviga nad vsako človekovo (zapisano ali izgovorjeno) »modrost«!

Čeprav sem današnje odlomke že večkrat prebiral – še posebej deset božjih zapovedi, jih danes odkrivam v novi luči. Čutim, da mi Gospod razodeva, da bi že samo izpolnjevanje načel, zapisanih v desetih božjih zapovedih, človeštvu prineslo mir, veselje in srečo. Začenjam dojemati, da imamo danes več »bogov« kot kdajkoli v zgodovini človeštva, da bolj skrunimo božje ime in soboto kot kdajkoli prej, da o spoštovanju očeta in matere in prelamljanju drugih zapovedi niti ne govorimo …

O ko bi se hoteli in znali ustaviti, se zazreti vase in se zamisliti nad stanjem, v katerem smo – kako daleč smo zabredli od ideala desetih božjih zapovedi! Tedaj nas ne bi bilo strah besed, ki božje zapovedi »spremljajo«: »ljubosumen Bog«, »pokori krivdo očetov na sinovi...