O družinskem zakoniku je bilo že ogromno napisanega in izrečenega, a referendum je tako zelo pomemben, da bi morala do 25. marca biti to naša največja skrb!

Pred dnevi smo na katehetskem simpoziju razpravljali o tej temi, na koncu pa se oglasi neka starejša gospa (hvala ji za iskrenost): »Mi lahko, prosim, kratko in jasno poveste, zakaj zakoniku nasprotujemo?« Naj poskusim – v upanju, da bom razumljiva vsakomur.

Novi družinski zakonik v svojem drugem členu pravi: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« Različne oblike skupnosti že obstajajo, torej jih je treba tudi pravno urediti, o tem ni dvoma. Zakonik pa je po mojem nevzdržen zato, ker so zunajzakonska, partnerska (skupnost dveh žensk ali dveh moških) in zunajpartnerska skupnost tako rekoč izenačene z zakonsko zvezo. Istospolni, ki jih poznam, so čuteči, ljubeznivi, pozor...