Ali bi smel zaradi mariborske cerkveno-poslovne zgodbe izgubiti vero – vero v Jezusa in v njegovo Cerkev?

Bilo je tik pred 1. januarjem 2007, ko je Slovenija prevzela evro. V pogovoru s Francetom Arharjem, »očetom« poslavljajočega se slovenskega tolarja, smo se dotaknili različnih vidikov tega monetarnega preskoka in slednjič pristali pri poslovni etiki – tudi cerkveni. Takratne bančnikove besede je bilo mogoče razumeti kot jasno opozorilo, da se v Cerkvi dogajajo stvari, ki se ne bodo dobro končale (vprašljive in ne dovolj pregledne investicije, pri katerih ni jasna finančna konstrukcija in še kaj drugega). Pa si je pri tem priklical v spomin drobno anekdoto: neki jezuitski pater mu je nekoč pojasnil, kako v Cerkvi razumejo denar: da je to hudičev gnoj na božji njivi. »Včasih se zdi, da je pri kom /v Cerkvi/ prvo pomembnejše kot drugo,« je zgodbo komentiral dr. Arhar.

Ali je tega »gnoja« zdaj dokončno zmanjkalo, se je verjetno marsikdo vprašal ob novici, da je ok...