Mi lahko uzakonimo, karkoli hočemo – pa to še ne pomeni, da je to res in prav in da bo zdržalo.

Draga moja Marjana!

Bom, kar nadaljevala, kjer sem zadnjič končala. Pri referendumih. No, tisto sem mislila, o lezbijkah in homoseksualcih, in kaj naj pri nas bo družina in kaj ne – kot da to lahko določimo s črko zakona! In kako hitro dobiš nalepko, če rečeš, da je zakon narave preprost in jasen – ojoj, nestrpno je misliti tako! Jaz že veljam za tako ozko žensko, že dolgo. Pa mi je hudo, ker se ne počutim tako in ker bi rada razumela vse ljudi.

Premišljevala sem tudi o tisti misli, da bo zakon samo urejal obstoječe stanje. S tem se res ne morem strinjati. Ko nekaj uzakoniš, tudi če je res mejno, počasi zabrisuješ razliko med tistim, kar naj bi bilo zaželeno in pričakovano in normalno, in tistim, kar pač, žal, tako je – pa naj bo napaka narave ali moda ali karkoli. Spomnim se predavanja priznane psihologinje, ki trdi, da je v otrokovem razvoju homoseksualno obč...