Vera v Jezusa Kristusa je čisti božji dar. Je človekova najbolj osebna stvar. Vero prejme človek od Cerkve in jo živi v občestvu z ljudmi. Kdor hoče verovati, potrebuje poslušno srce. Bog nas nagovarja kot prijatelje. Zato mu tudi odgovarjamo kot prijatelji, mu verjamemo in povsem zaupamo. Verovati zato pomeni pritrditi Jezusu in vse življenje staviti nanj (Youcat 26/27).

V trenutkih stiske lahko človek svojo vero tudi izgubi ali zapravi. To se zgodi v času zgodnje mladosti, dozorevanja pa tudi v zrelih letih. Zato pravi Anton Martin Slomšek, »da je največje bogastvo, največji zaklad in najlepša čast katoliška vera. Kdor vero izgubi, vse izgubi. Ugasne mu luč sredi temne noči«. Tak človek bo taval v temi. Le po milosti božji se lahko izgubljena vera zopet najde in obnovi.

Kaj pomeni »javno zavreči vero«?

Vero je mogoče tudi zavreči (lat. abicere). Običajno ljudje zavržejo stvari, ki jih ne potrebujejo, kot je stara obleka, ponošeni čevlji ali razbit...