Kot moškega in žensko si nas ustvaril,
z božjim virom navdiha in ustvarjalnosti,
s srcem, širokim od odločnosti in velikodušnosti,
s srcem, ki raje izbira svobodo kot moč,
ki raje izbere življenje kot slavo,
ki ne pristaja na vlogo gledalca iz gugalnika,
s srcem, ki mu je dolgčas največji tujec.
Kot moškega in žensko si nas ustvaril,
da bi drug drugega priklicali iz jam egoizma,
da bi življenje nikoli ne usahnilo,
da bi naša jutra ne bila brez upanja
in da bi noči ne ostale brez bližine.

O, da bi si upali biti moški,
ki dajejo varnost in moč;
da bi bili vitezi v službi ljubezni,
ki se ne skrivajo za bojnimi oklepi;
da bi bili kralji z žezlom odgovornosti,
ki si upajo vzeti življenje v svoje roke;
da bi se kot preroki pustili izzvati Bogu
in zaupali temu, kar v duši slišijo od Njega!
O, da ne bi prenehale biti ženske,
ki prinašajo lepoto in nežnost;
da bi bile princese v službi hrepenenja,<...>