Zakaj na cerkvenem pragu postanejo čisto drugačni ljudje?

Bonton v cerkvenih klopeh tako redni obiskovalci kot tudi naključni prišleki pogosto pogrešamo. Pa ne zato, ker bi bili ljudje, ki prihajajo v božji hram, neprijazni, neobzirni in nevljudni, marveč predvsem zato, ker je (po mojih izkušnjah in izkušnjah številnih ljudi – preprostih in izobraženih) v cerkvenih klopeh premalo tiste pristne, človeške prijaznosti, naklonjenosti, odprtosti in topline. Kot bi v pogovoru z Bogom ne bilo časa in prostora za pogovor s sočlovekom. Čeprav nam je Vsemogočni jasno pokazal in glasno povedal, da pot do Boga vodi preko človeka. Glavnina ljudi je iz najrazličnejših razlogov prepričana, da mora vso svojo živahnost, navihanost, radoživost in čustveno pestrost brezkompromisno odložiti na cerkvenem pragu. Da v cerkvi ni prostora za nič drugega kot za molitev in premišljevanje. Zato si velika večina ljudi, ko vstopi v božji hram, nadene strog, resen, nemalokrat celo hladen in rahlo vzv...