Staša in Sašo Juršič sta še študenta, poročena že leto in pol, sedem mesecev pa jima dela družbo Kristjan, ki iz dneva v dan napreduje, izgovarja prve zloge in razveseljuje mlade starše.



Staša: Preden sva se poročila sva hodila šest let in moj oče, ki je mož dejanj, naju je spodbudil k tako zgodnji odločitvi za poroko.

Sašo: Za naju ni bistvena štampiljka matičarja, gre namreč za odločitev, da želim s to osebo živeti skupaj v dobrem in slabem.

Se je življenje kaj spremenilo s tem, ko sta se poročila?
Staša: Seveda, veliko bolje je! (pove z nasmehom) Vprašanje: »Si res želim biti s to osebo do konca življenja?« se spremeni v: »Z njim bom za vedno. Kako bi torej čim prej rešila ta problem?«
Sašo: Želel sem se poročiti in se mi je zdelo nesmiselno živeti na koruzi. Ali si mož ali pa nisi! Ko pa pride otrok, se življenje zasuka za 360 stopinj.
Staša: Najprej s...