Draga Slavi!

Res si me razveselila s svojim pismom. Navadila sem se na tvojo lepo navado, da mi pišeš vsako leto za praznike – prav pogrešala bi tvojo pošto, če je ne bi bilo. Vsako leto se malo ustrašim, češ, kaj pa, če se je naveličala, kaj pa, če neha!? Ko vendar jaz tebi že toliko let nisem pisala niti enkrat! Toda ti seveda ne bi bila ti, če ne bi tudi letos zvesto pisala, pa še poskrbela za dodatno veselje!

Res! Nikoli ti ne zmanjka dobrih zamisli, kako razveseliti prijatelje – in tale je ena od njih. Strinjam se s teboj, da je treba stara prijateljstva obdržati in gojiti, zelo. In midve nisva bili samo prijateljici, saj sva vendar v sorodu! Včasih sva res prisrčno prijateljevali, pojma nimam, kdaj se je svet zagozdil med naju, da se skoraj ne poznava več!

Že zelo dolgo tudi drugod večkrat slišim, da nas je čas povozil in da se srečujemo samo še na pogrebih – v tistih tihih, mračnih urah žalosti in prizadetosti se nemo ogledujemo in opazujemo znake l...