V gostilni Jezeršek je založba Družina predstavila prenovljeno kuharsko knjigo receptov s. Nikoline Rop. To je pravzaprav že osma knjiga receptov s. Nikoline, ki so izšle pri založbi Družina od leta 1997, ko je s. Nikolina objavila prve recepte v tedniku Družina. Po dveh letih objavljanja receptov v tedniku so prvi recepti izšli v knjigi 100 receptov s. Nikoline – odziv je bil izjemen, izšla je v približno 150 tisoč izvodih in v naslednjih letih je izšlo še pet knjigic s po 100 recepti. Leta 2005 je pri založbi izšla kuharska knjiga s 555 recepti s. Nikoline in tudi ta je doživela izjemen odziv v slovenskih kuhinjah. »A kot se čas spreminja, se spreminja tudi kuhinja. Z vsako spremembo na trgu, v tehnologiji, načinu življenja, se spreminjajo in nastajajo tudi recepti,« pravi s. Nikolina. Konec poletja je tako pri založbi Družina izšla nova kuharska knjiga s 600 prenovljenimi recepti s. Nikoline. Uredila jo je Alenka Lobnik Zorko, hrano je fotografiral Janez Pukšič, knjigo pa je oblikovala agencija Original.

Kuharsko knjigo so v gostišču Jezeršek v Zgornjem Brniku predstavili dr. Janez Bogataj, s. Nikolina Rop in urednica Alenka Lobnik Zorko. Predstavitev je vodila Manica Ferenc. Foto: Tatjana Splichal.

Janez Bogataj: »Recepti s. Nikoline so dobri. Zakaj? Ker so uporabni!«

»Vesel sem, da je prišlo do izida knjige, ker je to zgodovinski dogodek v tem prostoru, ki mu rečemo Republika Slovenija, da doživimo izid avtorske slovenske kuharske knjige,« je na predstavitvi kuharice dejal etnolog Janez Bogataj. Da je avtorskih kuharskih knjig v Sloveniji vedno manj, »na drugi strani pa totalno pretiravanje s kupljenimi kuharicami v tujini in prevedenimi v naš jezik. Včasih so recepti tudi sumljivih vsebin in vedno se sprašujem, kdo te reči kupuje,« je bil kritičen Bogataj. Zakaj je tako dober odziv na recepte s. Nikoline? Se je vprašal Bogataj in v isti sapi dal odgovor: »Ker so dobri. Zakaj so dobri? Zaradi tega, ker so vsi recepti zelo uporabni. To je bistvo. Ker danes se izdajajo knjige tudi z zelo neuporabnimi recepti.«

Bogataj je dejal, da s. Nikolina nadaljuje z izdajanjem uspešnega niza avtorskih knjig, ki se je začel že z Valentinom Vodnikom 1799 leta. To sicer ni bila prva slovenska kuharska knjiga, ampak prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku, kar je velika razlika. Po Vodniku je nadaljeval z izdajanjem Zamejc, za njim pa Magdalena Bleiweis in Remčeva kuharska knjiga. Najbrž do danes največkrat izdano kuharsko knjigo je izdala s. Felicita Kalinšek, njeno delo je nadaljevala in dopolnila s. Vendelina, niz nadaljuje s. Nikolina. »Tudi zaradi kontinuitete, ki traja od konca 18. stoletja, lahko veseli, da se založba Družina odločila za izdajo,« je dejal dr. Bogataj. Da je zanj kot etnologa nova kuharska knjiga zanimiva iz več zornih kotov, je povedal: »Ker mi taka knjiga kaže na okus prebivalstva, v tem primeru slovenskega. Ko sem doma prelistal, sem videl da odlično odslikuje današnje prehrambene navade in jih istočasno tudi vzgaja. Se pravi je podoba časa in ta čas tudi oblikuje.« Kot drugo vrednost knjige je Bogataj omenil posebno poglavje za otroke, saj po njegovem pozabljamo na ta segment tako v družini kot v šoli. »Še kako resno drži pregovor, ki pravi, jemo zato, da živimo, vendar ne živimo zato, da bi le jedli,« je sklenil Bogataj.

s. Nikolina: »Gospodinjam želim podati, kar znam!«

S. Nikolina, ki je s kuharskimi tečaji začela leta 1975, v to dejavnost pa jo je vpeljala s. Vendelina, je skozi kuharske tečaje popeljala tri generacije žena – tiste, ki so se pri njej učile v 70. letih so na tečaj pripeljale že hčere, snahe, pa tudi že vnukinje. S tečaji in sestavljanjem receptov s. Nikolina nadaljuje bogato kuharsko umetnost predhodnic: s. Felicite Kalinšek in s. Vendeline Ilc in tako nadaljuje bogato kuharsko umetnost. »Rada bi, da bi se to nadaljevalo, zato tudi delam na tem in nagovarjam predstojnice, da bi katera od naših sester stopila v te korake,« je dejala s. Nikolina, ki se v prihodnjem tednu iz samostana na Brezjah, kjer je bivala kar nekaj let, spet seli v samostan v Repnje in upa, da bo tam spet lahko nadaljevala s tečaji, saj, kot pravi, je zanimanje zelo veliko. »Želim podati, kar znam,« je dejal s. Nikolina in povedala, da se je sama naučila kuhati doma, od mame, pa tudi oče jo je kaj naučil. »Mislim, da se osnove kuhanja dobi v domači družini. Da si mlada gospodinja, ko gre na svoje, upa še kaj novega poskusiti, da sploh upa kuhati brez mamine pomoči, to pa lahko tudi dobi na tečaju.« Pa vendar pridejo na tečaj, kjer s. Nikolina redno uporablja kuharske knjige, tudi že izkušene kuharice in kot pravi s. Nikolina, se tudi ona od njih uči.

s. Nikolina je ob koncu povedala še anekdoto, kako je prišlo do pisanja receptov za Družino. Nekdanji direktor Družine Janez Gril jo je dolgo časa nagovarjal, da bi objavljala recepte, vsakič ko sta se srečala, pa naj bo na tržnici ali po maši, jo je povpraševal po njih. V obilici dela se je s. Nikolina vedno zgovarjala in prelagala na kasnejši čas. »Neko nedeljo, bilo je decembrska nedelja, s sestrami smo molile po kosilu, pozvoni na vratih. Sosetra me pride poklicati, da imam obisk,« se je spominjala s. Nikolina. »Na vratih je stal Janez Gril z zvezkom v roki. Odprl ga je in rekel: narekuj mi recept. Tako se je začelo. In vesela sem, da se je začelo.«

s. Nikolina je udeleženkam in udeležencem predstavitve podpisovala svojo kuharsko knjigo in jim mimogrede dala še kakšen kuharski nasvet, foto: Tatjana Splichal

Alenka Lobnik Zorko: »Knjiga je tudi na pogled lepa, sijajna, privlačna«

Urednica knjige Alenka Lobnik Zorko, ki je dolgo časa prihajala na tečaje s. Nikoline in dekleta in fante tiho opazovala iz ozadja, je dejala, da dobijo na tečaju toliko osnove, da doma lahko samozavestno odprejo kuharsko knjigo in si izberejo jed, ki jo želijo skuhati. »Recepti v knjigi so napisani tako, da lahko po njih posežejo začetniki in nekaj spodobnega skuhajo, pa tudi tisti, ki so vešči kuhe,« je dejala Lobnikova, ki je za slovensko in tuja tržišča uredila že kar nekaj kuharskih in drugih knjig, a še pri nobeni »nisem bila tako s srcem, dušo in telesom zraven kot pri tem, kar je nastajalo v koprodukciji s s. Nikolino.« Da se kuharske knjige s. Nikoline ponatiskujejo, imajo zasluge tečaji s. Nikoline, predvsem pa preprosta uporabnost, je prepričana Lobnikova. »Pri izbiri in prenavljanju receptov smo mislili na nove generacije. Na osnovi stare knjigeje nastala nova. Knjiga je tudi na pogled sijajna, lepa, privlačna. Razlikuje se od prejšnje, da so vsi recepti prenovljeni, s. Nikolina je čisto vseh 600 receptov še enkrat prekuhala in sproti sporočala spremembe.«

Bogataj: »Dokler bomo imeli ščepce v receptih, bomo ustvarjalni«

Ob koncu je Janez Bogataj dejal, da so vrednot knjige navodila in izkušnje, ki uvajajo vsako poglavje, »recepti pa so sestavljeni tako, da dejansko omogočajo tistemu, ki kuha, da tudi kaj po svoje naredi.« Povedal je zanimivo izkušnjo izpred let, ko je delal knjigo za angleško založbo. Poklicala ga je urednica in vprašala, kaj pomeni ščepec, ki ga recepti tolikokrat omenjajo, kakšna količina je to. »Dokler bomo Slovenci imeli ščepce v receptih, bomo ustvarjalni, ko bomo vse v pragrame zmerili, potem se ustvarjalnost konča.«

Po podatkih direktorja Toneta Rodeta je od leta 2005 bilo prodanih 52 tisoč izvodov knjig z recepti s. Nikoline, kar obeta dobro prihodnost tudi prenovljeni izdaji.

Ob koncu je bila pokušina dobrot, ki jih je pripravila gospa Jezeršek po receptih s. Nikoline, foto: Tatjana Splichal