Katoliška Cerkev v Litvi je od 2. do 4. avgusta praznovala 600. obletnico dokončnega pokristjanjenja Litve. S tako imenovanim »krstom Samogitie« (Žemaitije), območja na zahodu države, je bilo leta 1413 končano pokristjanjenje dežele; potem ko so krščansko vero že leta 1387 sprejeli v pretežnem delu Litve. Papež Frančišek je na slovesnost kot svojega legata v Litvo poslal madžarskega kardinala Petra Erdöja, kardinal se je obenem udeležil tudi evharističnega kongresa v mestu Tesiai.



V pogovoru za madžarsko agencijo MTI se je spomnil slovesnosti v Litvi leta 1987. Poudaril je, »da je prišel čas za premislek o tem, kaj krščanske vrednote danes pomenijo Evropi«.

Pokristjanjenje Litve je povezano s političnimi dogodki proti koncu 14. stoletja v Litvi. Tedaj se je litovskemu velikemu vojvodi Jogaili (1362-1434) po smrti poljskega kralja Kazimirja III. leta 1385 ponudila priložnost, da s prestopom v krščanstvo in poroko s hčerko poljskega kralja Hedvigo (Jadvigo) pride do poljske krone. Leta 1386 je bil v Krakovu kronan za kralja, krščanstvo je bilo leto zatem razglašeno za državno vero.

Danes se za katoličane v Litvi priznava 2,8 milijona Litovcev. To pomeni okrog 80 odstotkov vseh državljanov. Leta 1991 je papež Janez Pavel II. preuredil Cerkev v tej državi in med drugim ustanovil cerkveno pokrajino Vilno.

Dve leti pozneje je Litvo sam obiskal.