V četrtek, 17. januarja, so v Gorici pripravila pogovorni večer Srečanje pod lipami ob 60-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete.

V tretji številki časopisa Katoliški glas, ki je izšel v Gorici 15. januarja 1959, so zapisali: »Kulturni delavci na Goriškem so v nedeljo, 11. januarja, ustanovili Zvezo slovenske katoliške prosvete. To je dan, ki bo z neizbrisnimi črkami ostal zapisan v zgodovini slovenskih katoliških društev na Goriškem.

Za predsednika je bil soglasno izvoljen gospod profesor Mirko Filej, za tajnika pa gospod Maks Komac. Večer se je zaključil zelo prisrčno, vsi smo čutili, da smo kot ena družina, z istimi cilji in ideali, z isto veliko vero v naše slovensko ljudstvo, ki je doslej kljubovalo vsem sovražnikom.«

Srečanje pod lipami

V četrtek, 17. januarja, sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbeno-politična vprašanja Anton Gregorčič v Gorici pripravila pogovorni večer Srečanje pod lipami z naslovom S spominom nazaj in pogledom naprej. Razmišljanja ob 60-letnici Zveze slovenske katoliške prosvete.


O zvezi so govorili njeni vidni člani: povezovalec Matjaž Pintar, Franca Padovan, Miloš Čotar, Karen Ulian, Hilarij Lavrenčič in Damjan Paulin.

Sodelovali so predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan, njen predhodnik, predsednik ZSKP v letih 1984–2004 Damjan Paulin, predsednica prosvetnega društva in članica otroškega pevskega zbora Vrh Sv. Mihaela Karen Ulian, zborovodja in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič ter Miloš Čotar, goriški agronom (oljkar), podpredsednik ZSKP, zaposlen v uradu dežele Furlanije Julijske krajine, ki deli javne prispevke za kulturo zvezi, ta pa svojim članicam.

Pogovor je povezoval Matjaž Pintar, učitelj na dvojezični šoli v Špetru.

Prva leta so bila težka

Ko so ustanovili ZSKP, so razna društva na Goriškem že redno delovala na prosvetnem in kulturnem področju. Člani so čutili potrebo, da bi se med sabo povezovali, da bi postavili na noge ustanovo, ki bi jim pomagala.

Pobudniki ter člani treh katoliških prosvetnih društev iz Gorice, Števerjana in Pevme so bili Anton Kacin, Mirko Filej, Andrej Bratuž, Andrej Kosič, Hadrijan Corsi in drugi. Prva leta so bila težka, saj je bila slovenščina še marsikje trn v peti.

Na začetku tri članice, danes dvajset

Na začetku je imela ZSKP tri članice, v času predsedovanja Damjana Paulina dvanajst, danes jih je dvajset. Društva delujejo na območju od Benečije prek Brd, Krasa do Tržiča in morja.



V zadnjih letih so sprejeli tudi slovenski združenji Don Mario Cernet iz Ovčje vasi in Don Eugenio Blanchini iz Čedada, sicer bi ostali brez deželnih javnih prispevkov.

Zveza tako deluje v širšem krogu in krije ozemlje dveh pokrajin. Dela ne manjka. Da bi ZSKP pomagala članicam, je pred nekaj leti nakupila velik šotor, opremljen tudi z odrom, ki je zelo primeren za različne prireditve izven običajnih kulturnih domov.

Vsako društvo ima več skupin

Delovanje ZSKP in njenih članic je dobro organizirano in zelo razvejeno, saj ima vsako društvo več skupin, zaradi česar je baza prosvetnega delovanja zelo široka. Na to so, kot pravi predsednica Franca Padova, zelo ponosni, »saj ni vsem dano, da bi imel za sabo tako raznoliko in pestro stvarnost: ta je sicer ljubiteljska, toda dosega tudi zelo visoko kakovostno stopnjo. Dovolj je, da pomislimo na imenitne gledališke in zborovske skupine, ki na domačih in tujih odrih stopajo na najvišje stopničke.

Pomislimo na dva mladinska zbora in otroški zbor Emil Komel, na dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, na mešane pevske zbore Hrast, Sedej in Bratuž, na štandreške ali števerjanske gledališčnike ter gledališko skupino O’Klapa, ki deluje pod okriljem društva Sončnica iz Gorice, itd. Naši zbori imajo uveljavljene in profesionalne dirigente, med njimi so tudi obetavni mladi. Vsaka skupina je po svoje uspešna! Naša mladina je zdrava, rada dela in zato je tudi nagrajena.«

Več v priponki.

Novi glas, Gorica, 60 let Zveze slovenske katoliške prosvete, Franka Padovan, 17. 1. 2019.doc

Fotografiji: Ivo Žajdela