V njegovem življenjepisu na spletni strani Slovenske škofovske konference beremo, da se je rodil 27. julija 1961 v Ljubljani, doma pa je iz župnije Videm - Dobrepolje pri Ribnici na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v Grosupljem in nato leta 1980 maturiral na gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1987. 29. junija istega leta mu je nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar v Ljubljani podelil mašniško posvečenje in ga imenoval za kaplana v Kočevju. V letih med 1990 in 1994 je bil nadškofijski tajnik v Ljubljani.

Prvo in edino kaplansko mesto škofa Jamnika je bilo v župniji Kočevje.

V tem času je nadaljeval tudi magistrski študij in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan za asistenta pri Katedri za filozofijo Teološke fakultete. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in pozneje tudi filozofijo. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode imenoval za direktorja omenjenega zavoda.

Škof Jamnik je nadaljeval tudi študij na doktorski stopnji, ki ga je leta 1997 končal z disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma pod mentorstvom prof. dr. Antona Stresa in somentorstvom dr. Cyrila Barretta s Campion Halla na Univerzi v Oxfordu. Od leta 1997 je bil docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2012 pa je bil na isti ustanovi izvoljen in imenovan za izrednega profesorja za filozofijo.

FOTO: Tatjana Splichal

Papež Benedikt XVI. ga je 15. novembra 2005 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje je prejel 8. januarja 2006 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za Medškofijski odbor za kulturo, v letih med 2006 in 2009 pa je bil tudi predsednik Komisije za šolstvo.

Leta 2008 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu.

Škof Jamnik se rad odzove tudi povabilu za sodelovanje pri Družini. Zadnji pogovor, ki smo ga z njim objavili, se je dotikal osamosvojitvene tematike in vloge kristjanov v demokratizacijskem procesu.

Škofu Jamniku za praznik želimo obilo Božjega blagoslova in se ga v molitvi spominjamo tudi pri spletnem portalu katoliškega tednika Družina!

1/3