Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik, na spletni strani SŠK spominjajo slovenski škofje.

Papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu tretjega zasedanja drugega vatikanskega cerkvenega zbora razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije. V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan, papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra 1964 Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

V slovenskem bogoslužnem koledarju je dan spomina na Marijo kot Mater Cerkve praznik od leta 1980.

Z različnih delov sveta so nato prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Spominski dan Marije, Matere Cerkve obhajamo na binkoštni ponedeljek

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marije, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino. V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan praznik od leta 1980. Mašne molitve so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987): v njem so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

Praznik Marije, Matere Cerkve, torej obhajamo na binkoštni ponedeljek.