Henrik je s trinajstimi leti vstopil v sloveč dominikanski samostan na otoku Bodenskega jezera. Po petih letih redovnega življenja je imel prvo videnje, pri katerem je doživel milost »notranje spreobrnitve«. Sledilo mu je še veliko drugih videnj in zamaknjenj, Henrik je ves ta čas preživel v najstrožjem samopremagovanju, dokler mu ni bilo v videnju naročeno, naj s tem preneha. Telesni pokori je sledilo veliko notranjega trpljenja. Prve neprijetnosti si je nakopal z občudovanjem in obrambo mojstra Eckeharta, ki je v nekaterih krogih veljal za sporno osebnost. Veliko je pridigal, pisal in poučeval ter obhodil številne kraje. Vmes se je moral s sobrati za deset let umakniti v samostan Diessenhofen. Ves čas pa je bil deležen hudih lažnih obsodb in obrekovanj, tako da so ga zapustili celo najzvestejši prijatelji … Danes ga štejejo Nemci med svoje največje mistike.

Ime: Izhaja iz nemščine, kjer ime Heinrich razlagajo kot zlo...