Spoznala sva se pred osemnajstimi leti med študijem. Po dveh letih sva si obljubila zvestobo in zaživela kot mož in žena. Konec pomladi naslednjega leta sva dobila prvega sina. Leta so minevala in v našo družino so prihajala nova življenja – vsako je čudež zase in zato vredno, da sva si zanj vzela čas in ga v najnežnejših letih spremljala. Ob novem bitjecu sva nehala razmišljati o tem, da sva ves čas v zaostanku z delom, kaj vse naju še čaka, kako zelo je treba hiteti, da ne bi kar naprej zamujala, kako nas svet nenehno zasipa z novimi in novimi znanji in spoznanji ... Tedaj sva videla, kaj vse nama je v življenju dano: najprej drobna krhka lučka, popolnoma odvisna od naju. Atiju Dragu in mamici Barbari Mihaeli je podarjenih šest čudovitih otrok, štirinajstinpolletni Andrej, dvanajstletna Petra, skoraj devetletni Simon, štiriletna Jana, dveletni Drago in štirimesečni Mihael. Veliko nas je, kar je opazno po živžavu, kadar vsi ščebetajo/mo....