Prevajanje kot oznanjevanje
Prevajanje kot oznanjevanje
Da ima nasmeh kot Da Vincijeva Mona Lisa – »nasmeh, ki veliko pove, vendar nikoli vsega, ostaja skrivnosten in je prav zato očarljiv«, je o njem zapisal duhovnik Franc Kralj.
Da ima nasmeh kot Da Vincijeva Mona Lisa – »nasmeh, ki veliko pove, vendar nikoli vsega, ostaja skrivnosten in je prav zato očarljiv«, je o njem zapisal duhovnik Franc Kralj. Še skrivnostnejše od nasmeha pa ostaja vprašanje, kako mu je uspelo v štirih desetletjih ob duhovniški službi, pedagoškem delu v malem semenišču oziroma kasneje v vipavski škofijski gimnaziji ustvariti izjemno obsežen lektorski in prevajalski opus. Poslovenil je velike teološke in filozofske pisce: Pascala, Newmana, Mertona, Bubra, Kierkegaarda, Gilsona in druge, prevajal je za tri zadnje izdaje Svetega pisma: jubilejno, standardno in jeruzalemsko, za lepo slovenščino pa poskrbel v desetinah religioznih knjig – nanj se za jezikovni pregled obračajo najboljši pisci in prevajalci, med založniki pa že desetletja velja: »Če Zupet pregleda knjigo, v njej ne bo napak in jezik bo lep.« Janez Zupet je jezikovno pregledal tudi prevod Antona Štruklja knjige Luč sveta, v kateri se je nemški novinar Peter See...