Razmišljam o maščevanju. Kdo ga še ni občutil, se želel bližnjemu maščevati ali to celo uresničil? Kadar smo poteptani, ranjeni in prevarani, privre na dan tudi takšna resnica. Maščevati se, da človek na drugi strani na lastni koži doživi ponižanje, morda tudi sram. Priznam, da me tu in tam misli zanesejo na pot maščevanja. Naredim scenarij, in če sem ravno prav slabe volje, se mi ne zdi prav nič narobe. »Naj se ujame v past, naj vsi zvedo, da me je po krivici obsodila,« je moj načrt. Želim biti oprana in čista pred ljudmi, saj krivica boli. A vest me ustavi. Tista, po kateri mi govori Bog, ki krmari moje življenje. Slišim ga: »… če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo«. Včasih prav bežim od teh resnic, ki jih Jezus danes tako jasno govori. Še posebej je močna ta: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« Bog, govoriš mi, da moram ljubiti človeka, ki me pokliče le takrat, ko me potrebuje. Ljubiti človeka, ki kar naprej nekaj pričakuje. Ljubiti člov...