Za zgodovino je bilo kdaj rečeno, da je »mrtva roka« preteklosti, ker naj bi bila nekaj konsolidiranega in nespremenljivega. Tisti, ki govore o »mrtvi roki zgodovine«, menijo, da nas prav ta zavira in nam onemogoča napredovanje.
Vendar roka zgodovine nikoli ni mrtva. Da je danes živa, dokazujejo zadnji dogodki v zvezi z arhivi SDV in vzroki za omejevanje dostopa do tam shranjenega gradiva.

V Sloveniji še vedno ni dovolj razčiščena prava narava prejšnjega sistema, kar je razvidno iz počasnega odkrivanja vloge predsednika Türka v družbenem organu, ki je bil neposredno povezan s SDV. V resnici pa ne gre samo za to, temveč za mnogo več, saj se sicer stare sile ne bi tako hitro, strumno in blokovsko postavile na stran prikrivanja Udbinega gradiva. Velikovec je le majhen vzorec. Vtis imamo, da smo pred rusko babuško: ko jo odpreš, najdeš v njej drugo, v njej pa tretjo in tako naprej, le da v našem primeru ne gre za vedno manjše, temveč za vedno večje zadeve.

V špans...