Simptomi načrtnega obnavljanja preživete miselnosti

Zapiranje arhivov nekdanje tajne politične policije, imenovanje ljudi, ki imajo zelo verjetno na glavi maslo kršenja človekovih pravic, diskreditacija zgodovinopisja, ki želi sistematično prikazati totalitarne, zlasti komunistične pritiske, ki so jim bili v 20. stoletju izpostavljeni Slovenci – to je nekaj vidnih znamenj restavracije miselnosti, za katero smo mislili, da smo jo z demokratizacijo poslali na odpad.

Te dni, ko se je v političnih in strokovnih krogih razvnela razprava o tem, ali velja arhive nekdanje varuhinje totalitarnega režima, službe državne varnosti, popolnoma odpreti za javnost ali pa občutljive dokumente, ki se dotikajo mednarodnih zadev in bi jim zainteresirani zato radi nalepili oznako »nacionalnega varnostnega interesa«, z imeni vpletenih vred skriti pred raziskovalno radovednostjo in tranzicijsko pravičnostjo, smo se spomni...