Že v času študija teologije in cerkvenega prava je Adolf postal kanonik nadškofijskega kapitlja v Kölnu ter bil šele kasneje posvečen v duhovnika. Kot gost cistercijanskega samostana Altenkamp je nekoč opazil, kako se menihi v petek med molitvijo bičajo po hrbtu za pokoro zaradi težkih razmer v Sveti deželi in drugod. To dejanje ga je tako nagovorilo, da je zaprosil opata, naj ga sprejme v red. Kratko obdobje svojega meniškega življenja je jemal zelo resno. Komaj 32 let je imel, ko so ga izvolili za škofa v Osnabrücku. Bil je skrben škof in dober oče svojim vernikom in duhovnikom; za svojo škofijo pa tudi samostane je skrbel v moralnem, duhovnem pa tudi gmotnem pogledu. Umrl je razmeroma mlad, po sedmih letih škofovanja.

Ime: Izhaja iz nemščine in ga izpeljujejo iz starejših oblik Athalwolf oz. Athaulf, je iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in wolf »volk«. Obstaja še razlaga imena Atulf, »oče, ki pomaga«.
...