Priznati moram, da me danes večkrat (z)moti »oznanjevanje« Kristusa z modrostjo besede. Nekateri sodobni oznanjevalci mislijo, da morajo, če hočejo prepričljivo govoriti o Jezusu, leporečiti. Kot bi hoteli tekmovati z raznimi posvetnimi učenjaki, ki besede prekladajo sem in tja in ne povedo nič posnemanja vrednega.

Pavlove besede pa so jasne: »… nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti oznanjal Božjo skrivnost /.../, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči.« Kako me te besede nagovorijo in prepričajo! Kako nahranijo in spodbudijo mojo vero v vstalega Zveličarja! Kako jasno mi je, da moja vera ne temelji na človeški modrosti in znanosti, pač pa je milost in dar, ki mi ga je s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem podaril sam Gospod, Jezus Kristus. Po besedah apostola Pavla, ki je jasno pričeval, da nič ne dela v svojo slavo, da vse dela zaradi Kristusa in za Kristusa, spoznavam moč Kristusovega križa – spoznavam nj...