4. adventna nedelja

Vstopni spev današnjega bogoslužja izraža klic Cerkve: »Rosite, nebesa, Pravičnega, odpri se, zemlja, in daj nam Zveličarja« (Iz 45,8). Jezusovo rojstvo je pred vrati. Najino upanje vanj postane gotovost, ki jo lahko doživljava zase in za ves svet. Molitev Cerkve želi pospešiti veselje te dopolnitve za vsakega človeka na tem svetu, tudi za naju.

Je pa res, da vsaka zemlja srca Odrešeniku ne pusti vzkliti in pognati. Ali je najino srce že takšna zemlja, ki bo pustila vzkliti Odrešeniku?

Katera pa je tista zemlja srca, ki je Odrešeniku že pustila vzkliti?

Odgovor nama daje evangeljski odlomek. Zemlja, ki je omogočila vzkliti Odrešeniku, je srce Device Marije. Ona na angelovo obljubo in razodetje odgovori kot služabnica Boga. V njenih besedah: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« je zajeto vse njeno bitje, duh, duša in telo. Božje hrepenenje, da bi prebival v nas, z nami in med nami, se v Mariji končno...