Slovenska demokracija in država potrebujeta resno notranjo refleksijo pomladnega bloka Parlamentarne volitve vedno znova razkrijejo politično raven dejanskega stanja duha v državi. Intenzivni čas volilne kampanje in izid volitev nam povesta, kdo smo. Tisti, ki pravijo, da imajo volivci vedno prav, se motijo. Princip večine je v demokraciji vedno začasen, traja samo do naslednjega preglasovanja. Zato se v večinski odločitvi nikoli ne skriva ne ves prav, še manj vsa resnica. To pa ne pomeni, da na načelni politični ravni ni potrebno rezultata volitev spoštovati in ga sprejeti. Če pa kdo misli, da se večina odloča najbolj pametno in razumno, najbolj preudarno in razmeram primerno, se globoko moti. S takšnimi tezami ne samo ponižuje drugo polovico volilnega telesa, ampak pove vse o lastni zaslepljenosti. Država je skupno dobro vseh državljanov. Vodenje države je zaenkrat zaupano političnim strankam. Boljšega modela nam niso predstavili ne Kurnik in njegovi študentje, ki so po volitvah čisto utihnili, ne ideolog Žižek v svojem rekviemu za Golobičem v Sobotni prilogi Dela. Temeljno nedržavniško početje je zaničevanje in omalovaževanje strankarskega instrumentarija za vodenje države. To so počeli boljševiki v Rusiji in levičarski revolucionarji po vsem svetu, dokler niso zavzeli oblasti. Moderni revolucionarji to počnejo z neprestanim kritiziranjem obstoječih strank, s spreminjanjem imen strank, ki po mišljenju in kadrih ostajajo iste, ali celo z likvidiranjem lastnih strank in ustanavljanjem novih. Natanko to je naredil levo-liberalni politični pol pred zadnjimi volitvami. Pustili so potoniti dve stranki (LDS in Zares), tretjo so poizkušali (SD), a se je Pahor dvignil kot ptič feniks. Četrto pa so utišali ob prvi aretaciji in pravnomočni obsodbi Jelinčičevega poslanca Prijatelja. Popolnoma isti akterji, ki so na državnozborskih volitvah leta 2008 vehementno podprli trojček KGB, so se temu trojčku odrekli in ustoličili staro novi obraz. Poslance razpadajočih strank so pravi čas razporedili v nove enote, kar pa je ostalo v starih, si lahko obeta politično kadrovane položaje. Vse to se je dogajalo pod parolo novih obrazov in gospodarskih kompetenc nekdanjega najuspešnejšega državnega trgovca v državi. Prozornost prevare je več kot očitna, a žal večina tistih, ki so bili v nedeljo na volišču, tega ni prepoznala. Zakaj ne?