Slovenci smo bili vedno na križišču: med severom in jugom (med Dunajem in Beogradom), med vzhodom in zahodom (med slovanstvom in germanstvom), pa med idejnimi tokovi in političnimi stvarnostmi. Tokovi tega prepiha so nas tako prevetrili, da je slovenski človek danes po eni strani obogaten, po drugi pa zmeden. To se kaže v pomanjkanju dokončno izdelane lastne identitete najprej navznoter.

Slovenska stvarnost je danes (taka, kot je) nejasna. Nihče si je take ni želel, niti navidezni zmagovalci na volitvah ne. Zato je prav, da se sprašujemo, kdo je pravzaprav pravi zmagovalec. Izid nam kaže, da je zmaga prvega po številkah lahko pirova. V 3. stoletju pr. Kr. je grški kralj Pirus po zmagi nad Rimljani dejal: Še ena taka zmaga, pa se bom sam vrnil v svoje kraljestvo. Po tem ključu sta pri nas taki zmagi bili že dve. Zmagovalci iz leta 2008 krizi v treh letih niti najmanj niso bili kos. Današnji so od njih dobili goreče poleno v roke. Promoviral jih je znani boter kot uspe...