Počutim se do kraja čustveno odveč in to predvsem, odkar je mož ostal doma. Nikoli ne odgovori na moja vprašanja, ko ga vprašam, kako je in kako mu gre. Silva

To vaše žalostno pismo vsebuje zgodbo, ki je tako zelo znana vsem, ki so v tem času doživeli težko izkušnjo brezposelnosti. Tudi mož je izgubil službo in se od tedaj ni več pobral, kot pišete. Pravite celo, da imate občutek, da mu greste zelo na živce, ker stalno drezate vanj, vi pa bi samo radi, da bi se končno vsaj malo sprostil in spregovoril o svojih težkih občutjih. Vendar ga nikakor ne zmorete pripraviti do tega. Vedno znova se vam izmakne. Začelo vas je skrbeti, kaj se dogaja z njim. Trdite, da je zelo razočaran in žalosten. Nobene volje nima več, da bi sploh še iskal službo ali vsaj delo. Zgodila se mu je krivica. Bil je izjemno dober delavec, a ga je nov lastnik podjetja postavil na cesto. Zgodilo se mu je natančno tisto, kar je v naši domovini v zadnjem času tako zelo poznana zgodba.

Vsi ste...