Pravi pogled nazaj v življenje, lažje upanje za naprej.

Vprašanje, ki ga vsi poznamo. Mladi morda ne toliko, ker se jim pogosto zdi, da bodo večno ostali mladi in zdravi. Ko pa človek pride v leta, se to vprašanje zelo pogosto pojavlja. Kako dolgo mi bo zdravje še kolikor toliko služilo, kako dolgo bom še lahko ostal samostojen ... Pred zakoncema pa se pojavlja večno vprašanje: Kako dolgo nama bo uspevalo to najino skupno bivanje? Največkrat je tako, da eden prej odide. Morda se to zgodi šele v pozni starosti, lahko pa tudi že veliko prej. Nihče ne more vedeti, kdaj.

Sama prav dobro poznam takšna vprašanja. Kako dolgo mi bo še uspevalo ohranjat toliko gibljivosti in samostojnosti? Ni sicer veliko, je pa dragoceno, kolikor je. Nihče mi ne more odgovoriti. To so stvari, ki jih ne morem vedeti. Lahko samo upam, da se bo življenje odvijalo tako, da bom lahko kos vsemu, kar mi bo prihajalo na pot. Morda čisto drugače, kot si lahko predstavljam v tem trenutku.